Kritike

28. novembra je v Veliki dvorani RCZK potekal koncert izjemnih glasbenikov: slovenskega pianista, ki je končal študij na Moskovskem državnem konservatoriju Petra Ilijiča Čajkovskega, Erika Šulerja in operne pevke iz Makedonije Vere Danilove, ki se je izobraževala v najboljših opernih šolah v Rusiji in Italiji.

Vera Danilova je ob klavirski spremljavi Erika Šulerja zapela romance velikega ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova »Tu je lepo«, »Marjetice« in druge ter pesmi in romance avstrijskega skladatelja s slovenskimi koreninami Huga Wolfa (1860-1903). Erik Šuler je odlično zaigral mojstrovino skladatelja Rahmanina »Vocalise«.

Gledalci so z navdušenjem spremljali nastop mladih in nadarjenih glasbenikov.

http://svn.rs.gov.ru/sl/node/2426

”Pri tem se je solistka Vera Danilova izkazala za povsem suvereno interpretinjo koloraturnih sopranskih vlog. Tukaj tudi njej ni mogel do živega mikrofon in ojačanje njenega in orkestrovega glasu, kar je bilo morda še najbolj kritično tudi za poslušalce prvih vrst dvorane. Njene interpretacije in dikcija različnih (izvirnih) jezikov so dale znova vedeti, da imamo pred seboj mlado umetnico, pevko velikega formata.”

             Franc KRIŽNAR, Gorenjski glas

»Bravo« ! se je zaslišalo v polni dvorani Grandisa med sobotnim, ekskluzivnim koncertom slovenskega Policijskega orkestra. Drugega v nizu letošnje Aede, novih zvokov na Brdu. Sopranistka Vera Danilova je pela arijo Rosine iz Rossinijevega Seviljskega brivca in njen razpon glasu je preplavil dvorano in se dotaknil poslušalcev.

             M. K., www.brdo.si

“Sopranistki Vera Danilova (Sophie Uhlich) in Rebeka Radovan sta bili pravi primadoni, v pevskem dvoboju glasovno raskošni (Danilova z izpostavljenimi toni!), značajsko (osiroma že pojavno) kontrastni.”

Jure DOBOVIŠEK, Delo

“Z izjemo sopranistke Vere Danilove, ki se je sijajno znašla v svoji zahtevni vlogi.”

Pavel MIHELČIČ, Delo

“Sopranistka Vera Danilova stopa na poklicno pot. Junija je sklenila študij na ljubljanski Akademiji za glasbo. Njen recital v sklopu Poletja… se je zdel sprva (v uvodni tretjini) zamejen s šolskim obzorjem, prek katerega je postopoma in brez odmora (v približno enournem sporedu) rasel v zastavilo umetniške prihodnosti.

Na sveteči se strani učinkuje vživetost Danilove v pevski trenutek kot neustavljiva iskrivost – koloraturna fleksibilnost…in prodornost visoke lege. Bleščeče eksaltirana Aleluja iz Mozartovega moteta Exultate jubilate je pevki pisana na kožo… In bila zmožna dihati s sopranistko ki ji je petje gon: od tod osvajalska moč njene dekliške miline.”

Jure DOBOVIŠEK, Delo

“Slišali smo duet z Gildo – Vero Danilovo. Danilova je poosebljena ljubkost.”

Jure DOBOVIŠEK, Delo

“Zelo lep glas in prijeten nastop ima sopranistka Vera Danilova (Princeska). Lahko rečem da glas veliko obljublja…Stabilnost glasu je trdna….”

Pavel MIHELČIČ, Delo

“Najmočnejša (najtoplejša) osebnost je Vera Danilova, pevka z visokim in lahkim sopranom…Sopranistkina Gilda (arija iz Rigoletta) je bila vseeno lepo doživetje.”

Jure DOBOVIŠEK, Delo

” Sopranistka Vera Danilova je zapela dela Griega, Bellinija, Gounoda, Gershwina. Z lepimi liričnimi pevskimi nastavki, zanesljivimi navoji koloratur in kultiviranim nastopom samozavesti. Pevsko stičišče smo lahko primerjali v recitativu in romanci iz opere I Capuleti e i Montecchi Bellinija in valčku Mireille iz opere Gounoda.”

Bogdan UČAKAR, Delo

“…mlada makedonska sopranistka Vera Danilova pa je prevzela in ganila z neverjetno pevsko senzibilnostjo, mehkobo in razkošjem odtenkov tudi v visokih legah in fortissimu toplega in sproščenega pevskega glasu. Kdorkoli je dvomil, da Amor leta vsepovsod (Amor volat undique), je prav z nastopom mlade pevke, predvsem pa s kulminacijo sopranske linije v Tempus est iocondum doživel glasbo kot umetnost vzvišenega Erosa, umetnost čiste zvočne čutnosti.”

Gregor PIRŠ, Delo